Čeprav se Trzin ponaša z dolgo zgodovino, so mu silovite spremembe, ki jih kraj doživlja v zadnjih desetletjih, dale svoj pečat. V naselju je večina hiš novih. Običajno jih krasijo lepo urejeni in negovani vrtovi, še zlasti nekateri objekti v industrijski coni pa pritegujejo pozornost tudi po arhitektonski plati. Le še v starem delu Trzina je mogoče čutiti pečat nekdanjega življenja v naselju in začutiti tisto pravo "dušo" nekdanje vasi.
V starem delu naselja je več spomeniško zanimivih hiš, spomine na stare čase pa nam obujajo tudi kozolci, kašče in še nekateri drugi spomeniki kulturne dediščine kraja.
Najpomembnejši trzinski kulturno-umetniški spomenik je župnijska cerkev sv. Florjana. Postavljena je bila sredi 14. stoletja. Prvič so jo omenili v nekem seznamu s cerkvenimi dragocenostmi leta 1526. Valvasor jo omenja le kot podružnico mengeške župnije. Leta 1902 je dobila prvega stalnega duhovnika (duhovnija), a le do leta 1938. Od 1. januarja 1974 je samostojna župnija. V cerkvi so dela nekaterih najpomembnejših slovenskih umetnikov. Med cerkvenimi umetninami tako lahko najdemo dela iz znamenite ljubljanske kiparske delavnice, dela Franca Jelovška, Leopolda Layerja, Matija Koželja, obeh Matij Bradaškov (mlajšega in starejšega) in tudi Jožeta Plečnika.