Naravne zanimivosti
Trzin se z dveh strani stiska k pobočjem hriba Onger, vzhodno in južno od naselja pa se raztezajo trzinsko polje in travniki. Hrib Onger (378 m) ali Strane je z gozdom poraščen kraški osamelec, ki se preko planotaste Velike poljane tišči k Dobenu in Rašiškemu pogorju. V apneni podlagi Ongra je več votlin in krajših jam, opazne pa so tudi nekatere druge kraške značilnosti. Med jamami na pobočju hriba je še zlasti treba omeniti Ajdovski kevdr, ki je tudi potencialno arheološko najdišče. Na vzhodni strani hriba je kamnolom, ki je zanimiv z zgodovinskega pa tudi družabnega vidika, svoj gospodarski pomen pa je že izgubil. Hrib je porasel z mešanim gozdom, na severni strani pa so še zlasti zanimive visoke doglazije, severnoameriški iglavci, ki so jih dali v preteklosti posaditi lastniki gradu Jable. Na severnih pobočjih Ongra je urejeno trzinsko smučišče, ki pa je žal na območju sosednje občine.
Zahodne meje občine potekajo po grebenu vrhov, ki se vlečejo od Rašice proti Dobravi. Tam je tudi najvišji vrh trzinske občine, Prevala nad Starimi deli (Privolje 470 m), zanimiv pa je tudi bližnji Straški vrh (454 m), kjer naj bi bilo po nekaterih virih tudi arheološko najdišče iz železne dobe. V podnožju hribov je več studencev (Rakovnik, Mrzli studenec, Severjev studenec, Gvajšek) in zatrep mokrišč, ki so še zadnji ostanek nekdanjih trzinskih močvirij. Gre za izjemno zanimiv biotop, katerega pomena se družba začenja zavedati šele v zadnjem času. To je območje, kjer je še ohranjeno vse bolj redko značilno močvirno rastlinstvo, hkrati pa tudi zatočišče nekaterih ogroženih živalskih vrst. Blizu meje med mokrišči in gozdom je rastišče z varstvenimi zakoni zaščitenih lepih čeveljcev, v mokriščih pa lahko najdemo še celo vrsto zanimivih in redkih rastlin pa tudi močvirskih cvetk. V gozdu zahodno od naselja je še eden izmed nekdanjih glinokopov, ki jih je zalila voda - Frnihtov bajer.
Vzhodno od Trzina se raztezajo trzinska polja, kjer trzinski kmetje še pridelujejo hrano in krmo za živino, tam pa so si našle domovanje tudi številne poljske živali, še zlasti pa ptice. Na polju je nekaj nekdanjih peskokopov, ki jih najpogosteje zasipajo s smetmi, v tamkajšnjih goščavah pa so si našle zavetišča tudi živali.
Južno od naselja se raztezajo travniki, ki jih prečka potok Pšata. Travnike, ki so bili včasih bolj poraščeni in zamočvirjeni, so izsušili in jih v glavnem spremenili v polja, le na skrajnem južnem delu so še ohranjene zamočvirjene in težko prehodne goščave. Tam so se ohranile nekatere močvirske cvetice, na primer perunike, močvirski tulipani ali žerjavčki, kot jim pravimo Trzinci, in druge, tam pa je tudi pribežališče številnih živali.
Občina Trzin sega na zahodu s hribom Onger na območje vzpetega gozdnatega hribovitega sveta, ki se nadaljuje z vzpetinami Rašica, Dobeno in Gobavica preko občinskih meja. Tu se je razvil osameli kras z značilnimi vrtačami, s štrlečim kamenjem na površju in kraškimi izviri na vznožju. Hriboviti in gozdnati del občine je zaledje za glavnino izvirov in povirje precej razvejane mreže potokov, ki se vijejo med jelševimi logi vse do urbaniziranega dela občine. Blatnica in Motnica s pritoki, ki imata pahljačasto povirje v trzinskih gozdovih pod Dobenom in Rašico, sta nasuli obsežne vršaje med Trzinom in Dobravo. Tu so ohranjeni ostanki nekdaj obsežnejših mokrišč, ki so življenjski prostor številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Mokriščem grozi tako naravno zaraščanje kot tudi zaraščanje s tujerodnimi rastlinskimi vrstami. Proti vzhodu površje prehaja v obrobje Kamniško-mengeškega polja z »ukročeno trmoglavko« Pšato. Ob spodnji Pšati na skrajnem jugovzhodnem delu občine so ohranjeni fragmenti močvirnih travnikov in logov. Tu še uspeva močvirski tulipan ali močvirska logarica (Fritiiiaria meleagris), rastlinska predstavnica, ki je v grbu občine Trzin. Na območje občine Trzin sega pet naravnih vrednot, ekološko pomembno območje Rašica, Dobeno, Gobavica in posebno varstveno območje (območje Nature 2000) Rašica.
Večina Občine Trzin prekriva gozd, v njem pa najdemo prijetne sprehajalne poti, večina lepo urejenih. Med bolj znane poti sodijo trim proga , ki je popularna med rekreatvnimi tekači, Gozdna učna pot Onger, okolica Fernihotvega Bajerja in Bela cesta.
